Jubilejno leto, imenovano tudi “jubilej” ali “sveto leto”, je posebno leto v zgodovini katoliške Cerkve. Ime “jubilej” izvira iz hebrejskega izraza za instrument “yobel” (ovnov rog), ki se je uporabljal za razglasitev dneva sprave (hebr. Jom Kipur), ki je naznanjal začetek nove dobe. Ta praznik sicer Judje praznujejo vsako leto, pomen za kristjane pa dobi ob začetku praznovanja jubilejnih let v 14. stoletju. Njegove prve zametke sicer lahko najdemo že v Svetem pismu:
“Štej si sedem sobotnih let, sedemkrat sedem let, tako boš iz sedmih sobotnih let dobil devetinštirideset let. Deseti dan sedmega meseca, na spravni dan, daj zatrobiti na rog naznanilo, po vsej vaši deželi dajte trobiti na rog! Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini. Petdeseto leto naj vam bo leto jubileja; ne sejte in tega, kar samo zraste, ne žanjite in ne trgajte v neobrezanem vinogradu.”  (3 Mz 25,8-13)
Čas jubileja je bil torej namenjen ponovni vzpostavitvi odnosa z Bogom in ljudmi, odpisovanju dolgov, povračilu ukradene zemlje in spravi.

Pogostost praznovanja jubilejnih let se je skozi čas spreminjala: na začetku so jubilej praznovali na 100 let, nato na vsakih 50 let, zdaj pa se jubilejno leto obeležuje vsakih 25 let. Vmes se lahko praznujejo “izredna” jubilejna leta; tako je leta 2015 papež Frančišek zaradi začetka vojne na Bližnjem vzhodu razglasil Leto usmiljenja. 

Skozi zgodovino se je spremenil način, kako so zaznamovali jubilejna leta. Prvotno je šlo le za romanje vernikov v baziliko sv. Petra in sv. Pavla, kasneje pa so svoj pomen v okviru praznovanja dobila tudi sveta vrata vseh štirih rimskih bazilik, ki simbolično predstavljajo prehod v novo življenje. Jubilejno leto izpostavlja pomen zakramenta sv. spovedi, pri katerem lahko udeleženci prejmejo popolni odpustek.