Po mnenju mnogih gre za najlepšo novost, ki jo je vpeljal papež Janez Pavel II. Leta 1984 se je papež odločil, da bo na cvetno nedeljo v Rimu organiziral srečanje ob mladinskem jubileju svetega leta odrešenja 1983-1984. Pričakovali so 60 tisoč romarjev, vendar se je dogodka udeležilo 250 tisoč mladih iz različnih držav sveta.

Izkušnja je bila tako pomembna za celotno Cerkev, da se je sveti oče odločil, da praznovanje naslednje leto ponovi. Na tem srečanju so 300 tisoč mladih romarjev razporedili po mestnih cerkvah, kjer so bili zbrani v trenutkih molitve in kateheze, sledilo pa je skupno srečanje na Trgu svetega Petra, kjer so se udeležili praznovanja s papežem. Istega leta (1985) je Janez Pavel II. napisal apostolsko spodbudo mladim vsega sveta in 20. decembra razglasil ustanovitev Svetovnega dneva mladih.

V nagovoru kolegiju kardinalov in rimski kuriji je papež takole pojasnil ustanovitev svetovnega dneva mladih: “Vsi mladi se morajo čutiti spremljane s strani Cerkve: zato se celotna Cerkev v povezavi s Petrovim naslednikom na svetovni ravni čuti bolj zavezana današnji mladini, njenim skrbem in zahtevam, njeni odprtosti in upanju, da bi odgovorila na njena hrepenenja ter z ustreznim potekom razvoja posredovala gotovost, ki je Kristus, resnico, ki je Kristus, ljubezen, ki je Kristus.”