Papež Frančišek je za jubilejno leto 2025 izbral temo “Romarji upanja” (latinsko Peregrinantes in Spem). Kljub izzivom, s katerimi se naš svet sooča nas mlade še posebej poziva k temu, da postanemo romarji upanja.
V Rim bodo organizirana številna romanja za različne skupine ljudi (duhovnike, pevce, starejše idr.).
Pri Katoliški mladini bom še posebej organizirali in spremljali romanji:
Temelj dogajanja Jubilejnega leta so stebri, ki nas spodbujajo na poti sprave s seboj, s sočlovekom in z Bogom.
Jubilej nam ponuja možnost, da se odpravimo na romanje, pot iz cone udobja. Gre za nekakšno potovanje, katerega namen je iskanje Božje bližine. Če smo z Bogom tesno povezani, namreč lažje rešujemo tudi osebne in odnosne izzive. Romanje pa ni le pot, kjer potujemo fizično, ampak je predvsem duhovno potovanje, za katerega se moramo dobro pripraviti. Tako se samo jubilejno romanje začne že pred začetkom same poti, in sicer z odločitvijo za pot. Tudi etimologija besede “romanje”, ki izvira iz latinskega izraza “per ager” (“čez polja”) ali morda iz “per eger” (“prestopiti mejo”), nakazuje značilnosti te odločitve.
V Svetem pismu lahko najdemo veliko primerov romanj. Kot eden prvih romarjev je opisan Abraham: “Pojdi iz svoje dežele, svojega sorodstva in iz hiše svojega očeta” (1 Mz 12,1). S temi besedami se je začelo Abrahamovo romanje, ki se je končalo v obljubljeni deželi. (5 Mz 26,5)). Tudi Jezusovo delovanje lahko razumemo kot neke vrste romanje od Galileje do Jeruzalema (Lk 9,51), med katerim je klical svoje učence, naj tudi oni začnejo hoditi po pravi poti. Pravzaprav kliče vse nas, da se kot kristjani podajamo na pot za njim. Romanje namreč simbolizira našo življenjsko pot k Njemu.
Romanje je izkušnja spreobrnjenja, preoblikovanja samega sebe, da bi se približali svetosti Boga. Rim, srce katoliške Cerkve in eden najbolj obiskanih romarskih krajev, bo tako med poletjem postal kraj srečanja mladih katoliških romarjev z vsega sveta.
Tega res ne želiš zamuditi zato se prijavi in pridi z nami.
Trenutek, ko papež odpre sveta vrata označuje uradni začetek jubilejnega leta. Prvotno so bila zgolj ena sveta vrata, in sicer v baziliki sv. Janeza v Lateranu (stolnica rimskega škofa). Kasneje pa so tudi druge rimske bazilike odprle svoja sveta vrata, da bi omogočile čim večjemu številu romarjev prehod skoznje.
Do prejšnjega stoletja je papež simbolično začel odpiranje svetih vrat z rušenjem stene, ki je zapirala sveta vrata. Zidarji so nato popolnoma odstranili zid in vrata odprli. Od leta 1950 je obred spremenjen: zid je odstranjen že predhodno, papež pa med slovesno zborovsko liturgijo vrata od zunaj odpre in se prvi prehodi skozi kot romar.
Prehod skozi sveta vrata simbolno izraža odločitev, da bomo sledili Jezusu in s prehodom skoznje vstopili v “novo življenje”, v katerem se bomo pustili voditi Dobremu pastirju. Odprta vrata nas vabijo tudi, da pokukamo v notranjost cerkve, ki ni samo sveti prostor, v katerega vstopamo s spoštovanjem, primernim vedenjem in oblačili, ampak je tudi simbol občestva, kraj srečanja, sprave in miru, ki pričakuje vsakega romarja in ga povezuje s Kristusom. Ob prehodu svetih vrat naj bi se romarji tako spomnili odlomka iz Janezovega evangelija: “Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.” (Jn 10,9)
V Rimu, ki je predstavlja zgled krščanske skupnosti za vesoljno Cerkev, imajo vrata vseh bazilik zato še toliko bolj globok pomen.
Tega res ne želiš zamuditi zato se prijavi in pridi z nami.
Jubilejno leto je v prvi vrsti “milostni čas” (1 Kor 6,2) za spreobrnjenje. V tem letu smo poklicani, da Boga postavimo v središče svojega življenja in da rastemo v odnosu z njim. Kot je leta 2015 papež Frančišek spomnil v buli, s katero je razglasil izredno sveto leto, Božje usmiljenje stopa naproti grešniku in mu nudi novo priložnost, da se spreobrne in veruje.
V praktičnem smislu sprava vključuje prejem zakramenta svete spovedi, pri katerem se spravimo z Bogom in prejmemo odpuščanje grehov. S priznanjem in izpovedjo grehov človek prevzame odgovornost zanje in se ponovno odpre Bogu in občestvu Cerkve (pripravljen na novo delovanje). Odveza pri spovedi odvzame greh, ne odpravi pa vseh posledic, ki jih je povzročil greh, zato po spovedi pride na vrsto pokora, ki mora ustrezati teži in naravi grehov. Spoved pa je hkrati tudi eden od pogojev za prejem popolnega odpustka.
Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih
Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana
SI56 0400 1004 6914 233 Nova KBM
Davčna številka: SI65567994
